Gozdni požari v Evropi: zakaj jih je v zadnjih štirih letih toliko več

Najnovejše poročilo Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) razkriva strm porast gozdnih požarov v posameznih delih Evrope med januarjem in julijem letos. Na Portugalskem in v Španiji se je število prijavljenih gozdnih požarov povečalo za več kot 100 odstotkov v primerjavi z enakim obdobjem v letu 2025.

Lani so gozdni požari v Evropi uničili 2,2 milijona hektarjev površin, kar je več kot leta 2022, ko je pogorelo 1,4 milijona hektarjev površin. Gre kar za 57-odstotno povečanje v samo štirih letih.

"Za temi številkami pa stojijo resnični ljudje in skupnosti. Gozdni požari uničujejo domove in vire preživetja, silijo v evakuacije ter predstavljajo izjemen pritisk na reševalne službe in zdravstvene sisteme. Žal terjajo tudi življenja. Vplivi na zdravje pa segajo daleč čez ognjene zublje," piše v poročilu WHO.

Leto 2025 je bilo najbolj uničujoče

Skupno raziskovalno središče Evropske komisije je ugotovilo, da je bilo leto 2025 najbolj uničujoče na področju gozdnih požarov v EU, odkar spremljajo meritve. To je mogoče pripisati dejstvu, da so se prvi gozdni požari začeli že veliko prej v letu kot po navadi, do konca marca 2025 so ognjeni zublji uničili že več kot 100.000 hektarjev površin.

"S hitrim prehodom pomladi v poletje so razmere v letu 2025 po večjem delu Evrope postajale vse bolj suhe in vroče. Do junija se je požarna aktivnost hitro stopnjevala, kar je pripravilo teren za vrhunec v najbolj vročih mesecih leta. Razmere so se dramatično poslabšale avgusta, ko je južno Evropo zajel dolgotrajen in intenziven vročinski val. Samo v prvih treh tednih je na Portugalskem in v Španiji skoraj hkrati izbruhnilo 22 večjih gozdnih požarov," piše v poročilu Evropske komisije.

Gozdne požare so v letu 2025 zabeležili v 25 od 27 držav članic EU, pri čemer sta jo brez škode odnesla le Luksemburg in Malta, skupaj je v lanskem letu izbruhnilo kar 7.783 požarov. Obseg uničenja je bil skoraj dvakrat večji od povprečja v obdobju med letoma 2006 in 2024, še piše v poročilu.

Podatki o požarih in pogorelih površinah v letu 2026 so že zdaj nadpovprečni, zlasti po požarih, ki so ta mesec zajeli Francijo, Portugalsko in Španijo. Zaradi globalnega segrevanja se sezone požarov v Evropi začnejo prej, končajo kasneje in se širijo zunaj Sredozemlja.

"Zaradi podnebnih sprememb ima lahko vsako leto potencial, da postane rekordno po številu požarov"

"Pred dvajsetimi leti, ko smo govorili o gozdnih požarih, smo imeli v mislih predvsem južno Evropo. Zdaj pa vidimo večje požare tudi v severnejših zemljepisnih širinah," je za New York Times dejal Fernando Sedano, vodja ekipe enote Evropske unije za obvladovanje tveganja naravnih nesreč.

Kot pravi Sedano, želijo preprečiti, da bi Evropa pogorela. Za razliko od gasilcev, ki se z ognjenimi zublji spopadajo s cevmi in vodo, pa njegova ekipa to počne z natančno analizo podatkov.

Zaradi katastrofalnih požarov v lanskem letu in v začetku letošnjega leta je Evropska unija v začetku julija na območja z visokim tveganjem – Ciper, Francijo, Grčijo, Italijo, Portugalsko in Španijo – napotila dodatne gasilce, razporedila pa je tudi 22 gasilskih letal in pet helikopterjev.

Strokovnjaki za požare ob tem poudarjajo, da je vloga Evropske unije pomembna, saj nevarnost gozdnih požarov raste in včasih presega nacionalne zmogljivosti, pri čemer pa je zelo pomembno, da se lahko pri napovedih oprejo na podatke raziskovalcev spremljanja požarov.

Ti namreč skušajo okrepiti svoje modele, da bi lahko bolje napovedovali, kam bi se požari lahko širili, analizirajo vegetacijo po vsej Evropi, kartirajo lokacije in vrste dreves ter prepoznavajo območja z mrtvo podrastjo. Vse to z namenom, da bi bolje razumeli, kako bi ta območja gorela in vplivala na širjenje požarov.

Strokovnjaki za požare namreč podrobno razmišljajo o tem, kako vzdrževati gozdove, da bi bili ti manj nagnjeni k požarom, med drugim tudi z vzpostavljanjem protipožarnih pasov.

"Zaradi podnebnih sprememb ima lahko vsako leto potencial, da postane rekordno po številu požarov. Zdi se, da bi bilo leto 2026 v Evropi lahko resnično zastrašujoče – vendar to velja za vsako leto, vse dokler ne bomo dovolj investirali, da bi bili korak pred tem problemom," je za New York Times dejal podnebni znanstvenik Chris Field z univerze Standford.

Za preprečevanje požarov bi bilo treba bolje upravljati z gozdovi

Znanstveniki so ugotovili, da bi bila rekordna vročina, ki je junija ožgala Evropo, "praktično nemogoča", če podnebja ne bi segrevalo sežiganje fosilnih goriv, pri čemer so bile najvišje dnevne temperature 10-krat verjetnejše kot pred samo dvema desetletjema, najnižje nočne pa kar 100-krat verjetnejše. Zdaj se sprašujejo, ali je morda k požarom prispevalo tudi deževje z začetka leta.

"Če obdobju aktivne rasti vegetacije sledi obdobje suše in vročine, vegetacija doživi stres in se spremeni v vnetljivo gorivo za gozdne požare," pa je za Guardian ocenila Julia Miller, znanstvenica in avtorica študije o tveganjih za nastanek gozdnih požarov.

V Španiji je bila pred vročim začetkom poletja deževna zima in pomlad, kar je pospešilo rast rastlinja. Na večjem delu države je bila vlažnost površinskega sloja tal od marca do maja nad sezonskim povprečjem, kažejo podatki programa Copernicus, prav tako pa so bili zaradi "izjemno mokre zime" na Iberskem polotoku neobičajno visoki pretoki rek.

Ko pa je konec maja zahodno Evropo prizadel nenavaden vročinski val, ki mu je konec junija sledila še bolj neizprosna vročina, so se rastline hitro posušile. Znanstveniki so kombinacijo mokre pomladi in vročega poletja navedli kot enega izmed dejavnikov za lansko rekordno sezono požarov v Španiji. Ugotovili so, da se je visoka vsebnost vode v vegetaciji – ki je sprva zmanjšala možnost požarov – med dolgimi vročinskimi valovi izgubila in za seboj pustila obsežen presežek goriva.

"V večini delov Evrope je dovolj vegetacije, ki lahko gori, ključno vprašanje pa je, kdaj ta vegetacija postane dovolj suha, da lahko zagori," je dejala Miller.

Okoljevarstveniki in znanstveniki so zato že dlje časa kritični do požarne politike Evropske unije, ki se osredotoča predvsem na gašenje požarov, potem ko ti že izbruhnejo, namesto da bi bila usmerjena v preventivo in preprečevanju nastanka požarov.

"Podnebje ne more sprožiti požarov, če ni rastlinskega goriva, zato je razpoložljivost goriva, ki je posledica odsotnosti upravljanja zemljišč, ključni dejavnik v ozadju ekstremnih požarov," je za Guardian ocenil Fernando Pulindo Diaz, strokovnjak za preprečevanje požarov.

Kaj svetuje WHO?

V Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO) zaradi porasta požarov opozarjajo, da se dim gozdnih požarov lahko širi zelo daleč, zaradi česar se poslabšuje zdravje ljudi, še posebej so na udaru srčna in dihalna obolenja, vpliva pa lahko na duševno zdravje, zlasti pri starejših, otrocih, nosečnicah in osebah s kroničnimi boleznimi. Ob tem lahko požari otežujejo tudi dostop do zdravstvenega varstva in drugih javnih storitev.

Ljudem, ki živijo na prizadetih območjih zato svetujejo, naj upoštevajo uradna navodila, se umaknejo od aktivnih požarov, ko je to varno, se izogibajo nenujnim potovanjem in nosijo zaščitne maske. Ob tem pozivajo vse, ki občutijo težave z dihanjem ali bolečine v prsih, naj nujno čim prej poiščejo zdravniško pomoč.

"Vlade lahko zaščitijo prebivalce z zagotavljanjem pravočasnih opozoril o gozdnih požarih, vremenu in kakovosti zraka, z jasnimi zdravstvenimi nasveti ter z dostopnim osnovnim in nujnim zdravstvenim varstvom. Tisti, ki so najbolj ogroženi, potrebujejo tudi dostop do ohlajenih prostorov s čistim zrakom, telefonskih linij za pomoč in ciljno usmerjene podpore," opozarja WHO.